“Dovolj dobro” kot novo “popolno”
Draga moja, če si danes vstala, se pogledala v ogledalo in pomislila: “A ni že skrajni čas, da postanem bolj urejena, bolj fit, bolj uspešna, bolj zen, bolj … karkoli?”
Potem si trenutno na pravem mestu. Sedi, natoči si kavo (ali kaj močnejšega) in preberi moje razmišljanje.
Popolnost je mit. Perfekcionizem pa past, v katero pademo, ko poskušamo igrati vlogo, ki nam je v resnici sploh ni treba igrati.
Popolna ženska ne obstaja – marsikatera pa je izgorela v želji, da bi to postala.
Popolnost in perfekcionizem – kje je razlika?
Popolnost je tista čista, sijoča lahkotnost, ki jo vidiš v reklami za mehčalec – lepa, navdihujoča, dišeča, kot bi se sušila na svežem zraku, a povsem neresnična!
Perfekcionizem pa je, ko se ti zdi, da mora biti tudi tvoja realnost taka. Vedno. Povsod. Za vse.
Popolnost je lahko cilj – v smislu “rada se potrudim”. Perfekcionizem pa je večni notranji kritik, ki ti šepeta: “Če ni popolno, je zanič. Če nisi najboljša, si neuspešna. Če narediš napako, si razočarala.”
In ravno to je problem.
Kje nas to najbolj zagrabi?
Ko želimo biti najboljše mame, partnerke, hčere, sodelavke, kuharice, ljubimke … – hkrati.
Ko dom izgleda kot razstavišče, ampak nas nihče ne obišče.
Ko si ne dovolimo pokazati utrujenosti, ker “se spodobi”, da imamo vse pod kontrolo.
Ko primerjamo svoj vsakdan s skrbno zrežiranimi objavami na družbenih omrežjih.
In potem pridejo tisti trenutki – ko otrok riše po steni, ko zmanjka toaletnega papirja, ko ne moreš zapeti obleke, ki si jo še prejšnjo pomlad nosila, ko ti šef sporoči, da je sodelavka napredovanje dobila – takrat ti v glavi zašumi: “Zakaj drugim uspe, meni pa ne? Zakaj ne zmorem biti boljša?”
No, pa dajmo stvari malo postaviti na pravo mesto.
“Dovolj dobro” je včasih vse, kar potrebuješ.
Kuhinja je preživela dan? Ti tudi? Čestitke.
Za večerjo je bil toast in pašteta? Nikogar nisi zastrupila – zmagala si.
Tvoj outfit ni iz revije, ampak si spodobna? To je to!
Perfekcionizem krade energijo – in veselje
To ni motivacija, to je tiha oblika samokaznovanja.
Ne bom objavila te slike, ker ni dovolj dobra.
Ne bom povabila ljudi k sebi, ker stanovanje ni pospravljeno.
Ne bom začela projekta, ker manjka še nekaj podrobnosti.
In tako čakamo. Na popoln trenutek. Ki nikoli ne pride. Ker ne obstaja!
Tudi za tvojo vzornico hodi senca
Tudi tista samozavestna ženska na Instagramu ima tiste dneve, ko se zbudi brez volje, motivacije, zabuhla in s katastrofalno frizuro.
Tudi uspešne ženske imajo napake, dvome, strgane najlonke in veš kaj, tudi njihov kakec smrdi.
Ne samo, da je to normalno – to je človeško.
Zakaj sploh želiš biti popolna?
Da boš imela občutek kontrole?
Da te bodo drugi imeli raje?
Da boš končno dovolj?
Že zdaj si. Dovolj. Taka, kot si. S svojo močjo, ranljivostjo, z vsemi napakami,majhnimi in velikimi zmagami.
Kako se torej osvobodiš?
- Nehaj čakati, da bo vse idealno. Začni – tudi če še nisi 100 % pripravljena.
- Dovoli si narediti napake. In se ne kaznuje za to.
- Pusti, da te vidijo takšno, kot si. In s tem drugim daš dovoljenje, da naredijo enako.
- Spomni se, da ti ni treba biti na voljo za vse. In vsem. Ves čas.
Prilepi na hladilnik, shrani v srce.
Bolje narejeno, kot perfektno.
Popolnost je precenjena.
Tudi kraljice kdaj zaspijo z maskaro.
Če si danes raje izbrala mir kot popolno kosilo – bravo!
Če si se nasmehnila tej objavi in se v njej prepoznala – še bolje.
In če si se ravnokar odločila, da je tvoje dobro dovolj zate dovolj – potem si že korak pred večino sveta.
Vražje babnice ne potrebujemo perfekcije.
Potrebujemo sebe. Take, kot smo. Z iskrico. Z napakami. Z jajčniki.
0 Comments